Alenka Pirman
Šest študij primerov

Sodelovanje sodobnega likovnega umetnika in muzeja pri razstavljanju sporne kulturne dediščine

Alenka Pirman

  V doktorski disertaciji preučujem problem sodelovanja sodobnega likovnega umetnika in muzeja pri razstavljanju sporne kulturne dediščine. Gre za v kulturni industriji splošno uveljavljen pojav, ki sicer preči polji umetnosti ter dediščine, vendar je teoretska obravnava navadno omejena na enega … Continue reading Sodelovanje sodobnega likovnega umetnika in muzeja pri razstavljanju sporne kulturne dediščine

Alenka Pirman

Recenzije muzejskih razstav

Alenka Pirman

Dieta od aprila 2019: enkrat mesečno recenzija muzejske razstave v časopisu Dnevnik. Razstave so v muzejski dejavnosti le vrh ledene gore, a tudi o njem je treba razmišljati. Pri likanju besedil in določanju naslovov člankov pomaga urednica Tanja Lesničar Pučko. [april 19] Moja Ljubljanica Bogata preteklost, nasmetena sedanjost Moja Ljubljanica na Vrhniki je edina stalna muzejska razstava, posvečena slovenski reki. Obiskovalcu ponuja topografski vpogled v civilizacijske dosežke prebivalstva, ki je živelo oziroma še živi v njenem porečju od prazgodovine do danes … https://www.dnevnik.si/1042883865 Razstavišče: Kulturni center Vrhnika Producent: Muzej in galerije mesta Ljubljane Kustosinja: Irena Šinkovec http://mojaljubljanica.si/ [maj 19] Šport … Continue reading Recenzije muzejskih razstav

Jani Pirnat, Odlivanje smrti
Odlivanje_Smrti_BTS_Case_Study_MP_3607

Študija dokumentarnega fotografiranja posmrtnih mask

Jani Pirnat

Fotografija in skulptura imata dva različna karakterja glede na dimenzije prostora in časa. Za vsakega fotografa, ki se trudi zaobjeti dokumentarno “resnico” skulpturalnega, je preizkušnja, kako predstaviti trodimenzionalnost z dvodimenzionalnim medijem kot je fotografija. Posmrtna maska kot predmet je namenjena … Continue reading Študija dokumentarnega fotografiranja posmrtnih mask

Jani Pirnat, Odlivanje smrti
20160923_111145

Preizkušnje in rezultati dokumentarnega fotografiranja posmrtnih mask na terenu

Jani Pirnat

Postopki dostopa do muzejskega gradiva so pogosto odvisni od statusa osebe, ki želi gradivo na vpogled, in čemu je namenjena raba materiala. Poizvedovanje, ki je večkrat diplomatski postopek pristopa k skrbnikom javnih zbirk, sproži v nekaterih primerih tudi birokratsko rezistenco … Continue reading Preizkušnje in rezultati dokumentarnega fotografiranja posmrtnih mask na terenu

Maruša Kocjančič, Odlivanje smrti
Posmrtna maska Ivana Vavpotiča, Dolenjski muzej

Ob zaključku poizvedovanja o posmrtnih maskah v javnih zbirkah

Alenka Pirman

Poizvedovanje o številu posmrtnih mask in pridobivanje podatkov o posameznih primerkih se po dveh letih počasi zaključuje. Kontaktirali smo 127 javnih ustanov (muzeji, knjižnice, inštituti …) in po večkratnih poizkusih uspeli pridobiti podatke o posmrtnih maskah od 116 institucij (92 … Continue reading Ob zaključku poizvedovanja o posmrtnih maskah v javnih zbirkah

Odlivanje smrti

Razstava Odlivanje smrti – oživljanje

Alenka Pirman

Izvor posmrtne maske neznane utopljenke iz Sene (L’Inconnue de la Seine) je zavit v skrivnost, ki že od leta 1900 navdihuje umetnike. V času njene največje priljubljenosti so številne kopije te posmrtne maske krasile ateljeje in meščanske domove po vsej Evropi. Utopljenka se je znašla tudi v zapuščini arhitekta Jožeta Plečnika. Od leta 1960 jo poznamo predvsem kot »Ančko« (Resusci Anne, CPR Annie), saj sta njeno obličje uporabila Peter Safar in Asmund Laerdal, izumitelja lutke za oživljanje, ki jo uporablja tudi Rdeči križ Slovenije. Masko utopljenke in lutko Ančko v komercialne namene izdelujejo še danes. Druga dva sklopa razstave: ZBIRANJE … Continue reading Razstava Odlivanje smrti – oživljanje

Odlivanje smrti

Razstava Odlivanje smrti – odlivanje

Alenka Pirman

Akademski kipar Viktor Gojkovič je prvo posmrtno masko odlil leta 1963 in odliva jih še danes. V svojem ateljeju na Ptuju hrani številne odlitke, nekaj pa smo si jih za to razstavo izposodili tudi v ptujskem minoritskem samostanu. Gojkovič je ustanovni član Grupe Junij in avtor vrste javnih spomenikov. Za svoje delo na področju restavratorstva je leta 2007 prejel Steletovo nagrado za življenjsko delo. Druga dva sklopa: ZBIRANJE (vstopni prostor) ODLIVANJE (desno krilo galerije) OŽIVLJANJE (levo krilo galerije) > Več o razstavi (2017) > Več o končani raziskavi posmrtnih mask v slovenskih javnih zbirkah (2018) > E-knjiga Odlivanje smrti (Inštitut … Continue reading Razstava Odlivanje smrti – odlivanje

Odlivanje smrti

Razstava Odlivanje smrti – zbiranje

Alenka Pirman

Kaj je posmrtna maska? Čemu služi? Je stvar preteklosti ali del žive, a spregledane kiparske prakse? Koliko posmrtnih mask hranijo javne zbirke po Sloveniji? In kdo so pravzaprav ti ljudje, katerih obličja so bila nekoč odlita? Društvo za domače raziskave je v sodelovanju z Inštitutom za novejšo zgodovino zbiralo podatke o posmrtnih maskah v slovenskih javnih zbirkah. V času razstave jih je bilo v spletni bazi 97, pripadale pa so 58 upodobljencem. Na naša poizvedovanja se je do tedaj odzvalo 55 % nagovorjenih kulturnih, znanstvenih in izobraževalnih ustanov. Zbirko smo predstavili s tremi infografikami, kjer smo posmrtne maske razdelili glede … Continue reading Razstava Odlivanje smrti – zbiranje

Odlivanje smrti, Projekti

Portreti od otroštva do smrti

Alenka Pirman

Navajamo odlomek iz besedila Luca Menašeja v katalogu razstave Umetniki in spremljevalci. Slovensko umetnostno življenje 20. stoletja v ogledalu portretov in portretnih karikatur. Razstava je bila leta 1981 v Moderni galeriji. * * * *   Preden bomo zaznamovali še zadnji vidik naše teme, ki se nam ga zdi potrebno podčrtati, njeno zgodovino v 20. stoletju, želimo spregovoriti o tistem, kar smo namerno izpustili na razstavi. Izpustili smo obe skrajnosti v življenju modelov, portrete otrok in podobe mrtvih skupaj s posmrtnimi maskami. … Vsi ti portreti ne sodijo na razstavo, ker njihovi mali modeli [se nanaša na upodobitve otrok, op. AP] … Continue reading Portreti od otroštva do smrti

Jani Pirnat, Odlivanje smrti

Posmrtna maska slikarja Iveta Šubica, obisk pri vdovi Sely de Brea

Jani Pirnat

Je smrt umetnika ali umetnice tista pika na i njegovega opusa in osebnosti, da je podobo smrti vredno odliti? Kakšne so osebne odločitve bližnjih in kakšno vlogo imajo pri tem družbeni dejavniki neke skupnosti? Ali praksa odlivanja posmrtnih mask še obstaja in kakšno vlogo ima dejavnost dandanes? To so vprašanja, ki so ostala odprta po prvem zajemu posmrtnih mask v institucijah, ki maske hranijo kot kulturno dediščino in zgodovinsko gradivo. Iz muzejskih depojev in knjižnic, kjer se strokovnjaki z maskami ukvarjajo strokovno in čustveno nevpleteno, smo se odpravili na teren, da bi odkrili intimnejšo plat odlivanja posmrtnih mask. Prvi rezultati zbiranja … Continue reading Posmrtna maska slikarja Iveta Šubica, obisk pri vdovi Sely de Brea

Odlivanje smrti, Projekti
Baza podatkov o posmrtnih maskah na portalu Sistory.si.

Posmrtne maske v javnih zbirkah: maj 2017

Alenka Pirman

V okviru evropskega projekta TRACES zbiramo podatke o posmrtnih maskah v zbirkah slovenskih muzejev, knjižnic, arhivov, inštitutov, gledališč itn. Podatke vnašamo v javno bazo Sistory.si Inštituta za novejšo zgodovino, ki naši raziskavi zagotavlja raziskovalno infrastrukturo slovenskega zgodovinopisja. Pridobivanje in vpisovanje podatkov … Continue reading Posmrtne maske v javnih zbirkah: maj 2017

Maruša Kocjančič, Odlivanje smrti, Projekti
Foto: DDR.

Povzetek ugotovitev po prvem zajemu posmrtnih mask iz muzejskih zbirk in knjižnic

Alenka Pirman

  V letu 2016 smo obiskali štiri depoje ljubljanskih muzejev (MGML, Narodna galerija, Moderna galerija, Muzej novejše zgodovine), tri spominske sobe (Gregorčičevo v Vrsnem, Cankarjevo na Rožniku in Vrhniki), Cankarjev dom ter Narodno in univerzitetno knjižnico v Ljubljani. Do sedaj … Continue reading Povzetek ugotovitev po prvem zajemu posmrtnih mask iz muzejskih zbirk in knjižnic

Projekti

Sporna dediščina v projektu TRACES

Alenka Pirman

Jedro raziskovalnega projekta TRACES je pet interdisciplinarnih umetniško-znanstvenih “delovnih postaj” po Evropi, ki se, vsaka zase, soočajo s popolnoma različnimi temami in okoliščinami. V Mediașu, Krakovu, Ljubljani, na Dunaju (in v Berlinu ter Edinburghu) in v Belfastu so se vpostavile delovne skupine, ki smo jih poimenovali “ustvarjalne koprodukcije”. V njih enakopravno sodelujejo umetniki, znanstveniki in upravljalci sporne kulturne dediščine. Projekt TRACES želi preseči uveljavljeno prakso umetniških intervencij in posebno pozornost posveča razvoju metodologij sodelovanja. Odsotnost kot dediščina V transilvanskem mestu Mediaș se ukvarjajo z odsotnostjo spomina meščanov na nekdanje judovsko prebivalstvo, ki se je množično izseljevalo v Izrael v 50-ih … Continue reading Sporna dediščina v projektu TRACES

Projekti, Živali / Gli animali / Tiere 1914–1918
Pivka

Živalski mrtvaški ples v Parku vojaške zgodovine v Pivki

Jani Pirnat

Živalski mrtvaški ples tokrat služi domovini v Parku vojaške zgodovine v Pivki. Postavljen v scenografijo pravih bodečih žic in železnih zavitih opornikov. Celotna postavitev je podkrepljena z legendo in devetminutnim dokumentarnim videom o živalih v prvi svetovni vojni, ki ga … Continue reading Živalski mrtvaški ples v Parku vojaške zgodovine v Pivki

Alenka Pirman, Blog, Odlivanje smrti
Podnajemnik.

Odsekaj mi glavo – kaj bom rekel?

Alenka Pirman

V raziskavi Odlivanje smrti nas zanimajo posvetne naloge posmrtnih mask. Vse kaže, da jih bomo lahko utemeljili v francoski revoluciji. Daniel Arasse zapiše, da je bila giljotina štafelaj za proizvodnjo idealnega portreta. Poslednji izraz na obrazu je zafiksirala v masko, ki odraža celotno zgodovino portretiranca in njegov pomen. Za doseganje tovrstnega dokumentarnega učinka je bila ključna mehanizacija postopka: stroj loči glavo od telesa, obrtnik izdela posmrtno masko, umetnik pa po tej predlogi naredi portrait de guillotiné v bakrorezu. In ta je pokojnikov resnični obraz.

Continue reading “Odsekaj mi glavo – kaj bom rekel?”

Produkti, Razvezani jezik

Razvezani za mobilne telefone

Alenka Pirman

Razvezani jezik, spletni slovar žive slovenščine, nastaja od leta 2004. Ves ta čas ga poganja robustna wiki tehnologija in na spletu ostaja asketski. Zato pa sta tu aplikaciji za mobilne telefone, ki iz spletnega slovarja izcedita več zabave za bralca. Prvo so dobili uporabniki iTelefonov, leta 2013 jo je izdelal Aleksander Kovačić. Letos se ji je pridružila še aplikacija za Androide, to je izdelal Borko Horvat. Zanimivo je, da sta obe nastali na pobudo razvijalcev, vsaka v svojem ritmu in z obilico prostovoljnega dela v njunem prostem času. Hvaležni smo jima v imenu vseh piscev in uporabnikov slovarja. Kako deluje aplikacija … Continue reading Razvezani za mobilne telefone

Odlivanje smrti

Na obisku pri Titu

Alenka Pirman

V okviru projekta Odlivanje smrti obiskujemo počivališča posmrtnih mask. Študijski obisk depoja v Muzeju novejše zgodovine je presenetil celo njegovega skrbnika! Pred obiskom: Po obisku: Poleg Tita, ki je leta 1994 že nastopal v umetniškem projektu Skozi telo Tadeja Pogačarja, smo se srečali še z Otonom Župančičem, Etbinom Kristanom, Levarjem (?), neznancem, Ivanom Vavpotičem in nepreštetimi kopijami odlitka Vita Globočnika. Za povrh se je na mizi znašel tudi posmrtni portret matere Hinka Smrekarja. Continue reading Na obisku pri Titu

Odlivanje smrti, Viri

Viri: Odlivanje smrti

Alenka Pirman

V okviru evropskega projekta TRACES (2016-2019) smo raziskovali vlogo umetnika pri posredovanju sporne dediščine in pojav posmrtnih mask. Na tem mestu objavljamo začetni seznam virov in literature, na katere smo se oprli. Posmrtne maske / Death masks À fleur de peau. Le moulage sur nature au XIXe siècle, Éditions de la Réunion des musées nationaux, Pariz 2002 Arrasse Daniel, The Guillotine and the Terror, The Penguin Press 1989 Hans Belting, Faces: zgodovina obraza, Beletrina, Ljubljana 2015 Bilder vom Tod. Sonderausstellung des Historischen Museums der Stadt Wien (ur. Sylvia Mattl-Wurm, katalog 1992 George Didi-Huberman, Podobnost prek stika. Arheologija, anahronizem in modernost odtisa, Studia … Continue reading Viri: Odlivanje smrti

Odlivanje smrti

Več o projektu TRACES

Alenka Pirman

Raziskava in razstava Odlivanje smrti sta nastali v okviru 3-letnega evropskega projekta TRACES (Transmitting Contentious Cultural Heritages with the Arts: From Intervention to Co-Production). Društvo za domače raziskave se je z vlogo umetnika pri posredovanju sporne dediščine skupaj s sodelavci ukvarjalo na primeru posmrtnih mask. Projekt Devet univerz in dve društvi iz devetih držav se je lotilo zanimivega podviga: kako posredovati sporno kulturno dediščino s pomočjo umetnosti? V okviru projekta TRACES smo vzpostavili pet delovnih situacij, v katerih enakopravno sodelujejo umetniki, znanstveniki in upravljalci sporne kulturne dediščine. Vpeljava ustvarjalnih koprodukcij (creative coprodutions) želi preseči uveljavljeno prakso umetniških intervencij in posebno … Continue reading Več o projektu TRACES

Živali / Gli animali / Tiere 1914–1918
zastava_datumH

Živalski mrtvaški ples v Galeriji Krško

Damijan Kracina

Živalski mrtvaški ples, Galerija Krško, Krško (24. 11. – 14. 2. 2016) s fejsbuka: Slika je prezimila v cerkvi brez sv. Duha prezimila. Jani niti med otvoritvenim nagovorom ne spusti iz rok podarjene čokolade Imperial, spomina na rajhenburške trapiste. http://www.galerijakrsko.si/fotogalerija/mrtvaski-ples-zivali-zivali 1914-1918 Continue reading Živalski mrtvaški ples v Galeriji Krško

Živali / Gli animali / Tiere 1914–1918

Živalski mrtvaški ples, obeleževanje bistroumnega nesmisla

Alenka Pirman

Živali na bojnem polju niso avtonomne, ampak so tako ali drugače zmagovalke oz. žrtve razmer, ki jim jih je vsilil človek. Niso ne prijateljice ne sovražnice, nimajo ne dolžnosti ne plemenitega cilja, niso ne dobre ne slabe, zgolj so. Leta 2005, ob 90-letnici začetka bojev na soški fronti, je Društvo za domače raziskave razmišljalo, kako bi obeležili anonimne žrtve 1. svetovne vojne v Posočju. Nismo strokovnjaki za vojno zgodovino, niti nagnjeni k temu, da bi ovekovečili žrtve s spomenikom za vse ”večne” čase. V prvi svetovni vojni je o zmagovalcu odločala ekonomija. Sprte strani so si med sabo prodajale surovine … Continue reading Živalski mrtvaški ples, obeleževanje bistroumnega nesmisla

Dobesedno brez besed

Seznam umetnikov

Alenka Pirman

Abecedni seznam sodelujočih umetnikov/skupin na razstavi Dobesedno brez besed (Mestna galerija, 15. 9. – 30. 10. 2010) Marina Abramović in Ulay Maria Ångerman Vesna Bukovec Attila Csörgő Zvonko Čoh Edvin Dobrilovič Društvo za domače raziskave Igor Eškinja Tomaž Furlan Kostja Gatnik Albert Heta Damijan Kracina Siniša Labrović Giovanni Morbin Alban Muja Miki Muster Arjan Pregl Provokart Marija Mojca Pungerčar RIGUSRS, Raziskovalni inštitut za geo-umetniško statistiko Republike Slovenije Hinko Smrekar Ive Tabar Slaven Tolj UNIKUM, Kulturni center univerze v Celovcu Continue reading Seznam umetnikov

Živali / Gli animali / Tiere 1914–1918

Živali 1914-1918, odlomki iz spominske literature

Alenka Pirman

Uši, bolhe, stenice Težko je pobijati uš za ušjo, če jih imaš sto in sto. Mrčes je nekam trd in večno pokanje z nohti je že dolgočasno. Tjaden je zato z žico pritrdil pokrovček od masti za čevlje nad konček sveče. V to ponvico uši kratko in malo mečemo – zacvrči in že je ni več. Sedimo naokoli s srajcami na kolenih; v gornji del života smo goli, ker je zrak topel, in roke pridno delajo. Haie ima posebno imenitno pasmo uši: imajo rdeč križ na glavi. Zato trdi, da jih je privlekel iz lazareta v Thourhoutu in da so … Continue reading Živali 1914-1918, odlomki iz spominske literature

Živali / Gli animali / Tiere 1914–1918

Pes išče ranjence

Alenka Pirman

Ranjeni vojaki se med bojem zaradi bojazni, da bi jih odkril sovražnik, da bi jih pomendrala konjenica, povozili avtomobili ali da bi jih zadela granata, skrijejo in se skušajo z zadnjimi močmi izvleči iz bojišča. Tako jih reševalci in zdravniki zelo težko odkrijejo. Ranjenim vojakom v pomoč so začeli uporabljati pse v vojne namene, še posebej za humanitarne naloge. Zaradi njihovih kvalitet – pozornosti, ostrih čutov, zvestobe človeku in hitrosti so zelo primerni v tovrstnih situacijah. Prvi primer prihaja iz Nemčije leta 1890, ko je vojni minister ukazal, da psa Juno in Marsa uporabijo za izsleditev ranjenih v bataljonu cesarjevih … Continue reading Pes išče ranjence

Živali / Gli animali / Tiere 1914–1918

Živali 1914-1918, razstava projekcij

Alenka Pirman

Najdbe naše prve raziskave o položaju živali med 1. svetovno vojno smo 2. decembra 2005 predstavili v Turistično informacijskem centru v Kobaridu. Projekcije v TIC Kobarid (2. december 2005) Od začetka bojev na Soški fronti mineva 90 let. Ob tej priložnosti je Društvo za domače raziskave pripravilo tematsko razstavo o udeležbi živali v tej ”nečloveški” vojni. Pokazati smo želeli, da živali na bojnem polju boju niso avtonomne, ampak so na takšen ali drugačen način zmagovalke oz. žrtve razmer, ki jim jih je vsilil človek. Niso ne prijateljice, ne sovražnice, nimajo ne dolžnosti, ne plemenitega cilja, niso ne dobre ne slabe, … Continue reading Živali 1914-1918, razstava projekcij

Živali / Gli animali / Tiere 1914–1918

Golob v vojni

Alenka Pirman

Golob nam velja za znamenje krotkosti in miroljubja – in vendar so ga nekatere izredne zmožnosti odločile, da se rabi pri najkrutejšem, najbolj krvavem delu – v vojni. Znano je, da golob mnogokrat služi kot pismonoša, ki še tedaj redno dostavlja pošto, ko so telegrafi pretrgani, telefoni razrušeni, ko vse druge poštne zveze prenehajo. Tedaj se dvigne golob z drobnim pisemcem, se orientira ter hitro in zanesljivo poleti k svojemu cilju. V zadnjem času pa so ga začeli uporabljati še na izdatnejši način. Golob je postal – fotograf. Okrog telesa se mu pritrdi tenka kovinska plošča (glej sliko 1), na … Continue reading Golob v vojni

Viri, Živali / Gli animali / Tiere 1914–1918

Viri: Živali 1914-1918

Alenka Pirman

Pojav živali v Prvi svetovni vojni vojni smo raziskovali v letih 2004-2005. Oprli smo se na naslednje vire: Spletni arhivi The Great War in a Different Light http://www.greatwardifferent.com/ The World War I Document Archive http://www.gwpda.org/ FirstWorldWar.com http://www.firstworldwar.com/ Archive.org http://www.archive.org/ Arhivi avtorjev Damijan Kracina Alenka Pirman Jani Pirnat Arhivi Goriškega muzeja Muzeja novejše zgodovine Slovenije Periodika Ilustrirani glasnik Primera člankov: More motor nadomestiti konja, Golob v vojni La Domenica del Corriere Primer članka: Pes išče ranjence Le Miroir The War Illustrated The War Budget Strokovna literatura Lucio Fabi: Guerra bestiale, Persico Edizioni, 2004 Jilly Cooper: Animals in War, The Lyons Press, 2002 Leposlovje in spominska … Continue reading Viri: Živali 1914-1918

Živali / Gli animali / Tiere 1914–1918

More motor nadomestiti konja

Alenka Pirman

O tem piše saški častnik Baske: v času pred sedanjo vojsko je bilo res nekam podobno, da bo izrinil velikanski napredek tehnike konja iz vseh obratov in da bo konj kmalu znan le zgodovini. Bilo jih je mnogo, ki so trdili naravnost, da ne bomo potrebovali v vojni konjev, ker jih bo motor nadomestil popolnoma. Bili so pa tudi, ki so gledali vse motorne naprave, kolikor so se tikale vojske, le kot sumljive, in jim niso prisojali nikakve praktične vrednosti. Prvi kakor drugi so bili v zmoti. Stotisoči konj se mučijo v tej vojni se borijo, trpe in izpolnjujejo svojo … Continue reading More motor nadomestiti konja