UMETNINA

2007 | 2008 | 2009 | 2010

Društvo za domače raziskave, Galerija Škuc in Center sodobnih umetnosti Celje od leta 2007 pripravljamo serijo predavanj, posvečenih posameznim umetninam. Danes je laže utemeljiti zanimanje za kontekst in produkcijske pogoje umetniških del kot pa za njih same (Raymond Williams nas opozarja, da moramo to 'vabljivo povabilo' celo zavrniti). K sodelovanju vabimo avtorje, ki si še upajo razmišljati o umetniškem delu, ga analizirati in o njem celo napisati drobno knjigo.

> poglejte dosedanja predavanja na portalu Videolectures.net
> kupite knjige iz zbirke Umetnina s 30 % popustom

V letu 2010 vas vabimo na naslednja predavanja:

BETI ŽEROVC: SLOVENIJA SE KLANJA LJUBLJANI
(Ivana Kobilca, 1903)
Likovni salon Celje: četrtek, 22. april 2010 ob 19. uri
Galerija Škuc, Ljubljana: petek, 23. april 2010 ob 19. uri

"Predavanje bo obravnavalo slikarko Ivano Kobilca v povezavi z njeno sliko Slovenija se klanja Ljubljani, ki krasi glavno dvorano ljubljanskega magistrata. Slika ni zanimiva le zato, ker je že več kot 100 let fizično prisotna v javnem prostoru našega mesta in ves ta čas bdi nad odločitvami naših mestnih svetnikov, temveč tudi zato, ker se prav ob njej lahko dejavno soočimo z nekaterimi ključnimi vprašanji tedanje ženske emancipacije in profesionalizacije na likovnem področju. Sliko in slikarko bomo v tem okviru obravnavali v treh korakih:

1. Slika kot veliko in pomembno javno naročilo je odlično dokazilo o resnem vstopu žensk v slikarski poklic. Govori nam o umetnici, ki ni bila več prisiljena v napol amatersko slikanje, temveč je lahko na poklicnem področju enakovredno tekmovala s kolegi. Lahko se je izšolala, se vzpostavila kot resna akterka in trdo delala, da je dosegla visoko kvalitativno raven in vrhunsko produkcijo, ki sta ji zagotovili tudi razstavljanje na tedanjih ključnih likovnih manifestacijah (npr. Beneški bienale in pariški Salon de la Société des Beaux-Arts na katerem je bila celo nagrajena). Ker je pri tem izrazito prekašala svoje kranjske slovenske moške kolege, je bila za izvajanje velikih slikarskih javnih naročil v Ljubljani logičen izbor.
2. Slika ni v celoti povsem posrečeno delo. Ima nekatere manj uspele aspekte, ki pa nam lahko pomagajo pri razumevanju specifične in zapletene poti ženske likovne emancipacije. Pri izvajanju velikih javnih naročil je slikarke še globoko v 20. stoletje onemogočalo že samo izobraževanje, ki je bilo zastavljeno tako, da se niso mogle zadovoljivo izšolati za slikanje velikih večfiguralnih kompozicij.
3. Slika je lep dokaz, kako naklonjeno je kranjski prostor sprejemal slikarko in ni (vsaj v tem primeru) podlegal diskriminatornim predsodkom. Izbira ženske za krasitev ključnih prostorov mesta je pravzaprav precejšnja redkost, saj dodeljevanje velikih javnih naročil umetnicam v Evropi tedaj nikakor ni bilo pravilo."

Beti Žerovc je doktorica umetnostne zgodovine, raziskovalka in teoretičarka.

JIŘI BEZLAJ: POLJUB
(Constantin Brâncuşi, 1908-1938)
Galerija Škuc, Ljubljana: ponedeljek, 18. oktober 2010 ob 19. uri
Likovni salon Celje: torek, 19. oktober 2010 ob 19.30
"V predavanju nameravam podati analizo nekaterih variant Brâncuşijevega Poljuba (vse mi žal niso dostopne), ki je zagotovo eden od najbolj usodnih izdelkov za razvoj modernega kiparstva in pomeni prelomnico tako v pojmovanju materiala kot tudi kiparskega prostora in koncepta nasploh. Osvetliti nameravam avtorjevo duhovno naravnanost, ki ga je pripeljala do tako radikalnega preloma s tradicionalnim figuralnim kiparstvom in velikanski vpliv te skulpture na kasnejšo kiparsko tvornost vse do konca dvajsetega stoletja."

Jiři Bezlaj (r. 1949 v Ljubljani) je kipar, pesnik in esejist ter nekdanji profesor likovnega pouka na Bežigrajski gimnaziji. V letu 2009 je Zavod za kiparstvo izdal njegovo prvo monografijo z besedili Miklavža Komelja in Petje Grafenauer, v reviji Sodobnost pa je v zadnjem času objavil že dva eseja: Postavljanje markacij ob poti (2009) in Obdobje rušenja in obdobje gradnje (2010).

2009

DRAGAN ŽIVADINOV: TRŽAŠKI KONSTRUKTIVISTIČNI AMBIENT
(Vlah, Carmelich, Stepančič, Černigoj, 1927)
Galerija Škuc, Ljubljana: ponedeljek, 16. 3. 2009 ob 19. uri
Likovni salon Celje: torek, 31. 3. 2009 ob 19. uri
"Umetniki so s skupinsko umetnino nastopili na jesenski razstavi Sindikata tržaških umetnikov v paviljonu Ljudskega vrta. Istega leta je bila objavljena fotografija z razstave v Tanku, avantgardistični umetniški reviji Ferda Delaka. (...) Willi Nurnberg navaja: "Prvič so poizkusili, da predmetov niso razstavili, ampak so jih pustili na nitkah viseti s stropa. S tem so predmeti izgubili svojo zemeljsko težo in s tem se je zvišal duševni moment." Ne samo konstruktivistični ambient, temveč tudi levitacijska konstrukcija, oboje v enem! Tako sem se odločil, da bom na Generalno akcijo Noordung, v prostor breztežnosti odnesel repliko konstrukcije. To se je tudi zgodilo. (...) Glava Izidorja Cankarja ne bo legalno postavljena pred vhod Moderne galerije dokler ne bo razstave Vlaha, Carmelicha, Stepančiča, Černigoja. Dokler ne bo Konstruktivističnega ambienta iz leta 1927 v showroomu arhiva Bauhaus v Berlinu."
V sodelovanju z Zavodom Delak.

Dragan Živadinov (1960) je gledališki režiser, avtor petdesetletne gledališke predstave Noordung.

MARTINA VOVK: I LIKE AMERICA AND AMERICA LIKES ME
(Joseph Beuys, 1974)
Galerija Škuc, Ljubljana: ponedeljek, 9. 11. 2009 ob 20h
Likovni salon Celje: torek, 10. 11. 2009 ob 19h
" Joseph Beuys je leta 1974 izvedel preformans z naslovom I like America and America likes me, ki ga označujejo za prelomno točko v recepciji Beuysove konceptualne umetnosti v mednarodnem (predvsem ameriškem) prostoru. Beuys je maja tistega leta priletel na newyorško letališče, od koder ga je rešilec prepeljal na prostor dogodka - v galerijo Renéja Blocka na East Broadwayu; tam je preživel tri dni zaprt v zamreženem prostoru v družbi s kojotom. Po končanem performansu je, tako kot je prišel, tudi zapustil galerijo. Poglavitna ideja dogodka je bila, da njegova noga ni stopila na ameriška tla. Performans sestoji iz spontanega sobivanja umetnika in divje živali v skupnem zaprtem prostoru, ki pa ga mestoma dopolnjujejo geste z močnim simbolnim nabojem. Intepretacijo performansa je mogoče brati na ravni prepletajočih se diskurzov: osebne kultne mitologije Josepha Beuysa, njegove aktivistične strategije umetnosti kot totalnega projekta >socialne skulpture<, avtentične izkušnje sobivanja z divjo živaljo, ki prestopa na raven čistega/živega simbola in končno v kontekstu paradigem sočasne konceptualne evropske in ameriške umetniške prakse, ki je politični angažma presnovila v neposredno umetniško gesto. "

META GABRŠEK PROSENC: AVTOPORTRET
(Jan Oeltjen, 1961)
Galerija Škuc, Ljubljana: ponedeljek, 16. 11. 2009 ob 19h
Likovni salon Celje: torek, 17. 11. 2009 ob 19h
"Avtoportret 81 let starega slikarja je kot živ palimpsest, ki nam hkrati skriva in odkriva odgovore na vprašanja: kdo, kje, kdaj, kako, zakaj. Ta bodo tudi osnovna vprašanja na katera naj bi odgovorilo predavanje o Lastni podobi Jana Oeltjena. Umetnikovo samoprevpraševanje vsebuje elemente, značilne za njegov celoten opus in je odsev njegovega tako življenskega kot ustvarjalnega raison d'etre. Seveda se ob posamezni upodobitvi določenega umetnika ponuja tudi primerjava s pogostostjo avtoportreta v zahodni umetnosti in z vprašanjem odkod potreba po dialogu s svojo fizično in psihično podobo. Jan Oeltjen, nenavadna osebnost, ki je združevala v sebi dediščino najsevernejših nemških obal s toploto celinskega podnebja svojega novega domovanja, gotovo ne sodi med običajne rutinerje, ki bi mu bil lasten obraz le nadomestek za trenutno odsotnost modela. Njegov avtoportret vsebuje vse tiste elemente zaradi katerih sodijo lastne podobe med najbolj enigmatične in hkrati najbolj odkrite umetniške izpovedi. Predavanje naj bi skozi oster Oeltjenov pogled pomagalo uzreti vzvode samoupodabljanja."

2008

DUNJA KUKOVEC: EKSPANZIJA V PROSTORU
(Abramović in Ulay, 1977)
Galerija Škuc, Ljubljana: ponedeljek, 19. 5. 2008 ob 19. uri
Galerija sodobne umetnosti Celje: torek, 20. 5. 2008 ob 18. uri
Marina Abramović in Ulay sta leta 1977 na documenti 6 v Kasslu priredila enega od njunih prvih skupnih performansov. Predavanje se ni osredotočilo na podroben opis in umestitev tega dela v zgodovino performansa, ampak je bilo zastavljeno predvsem kot kreativno in neakademsko razmišljanje, ki se je igralo s performativnimi elementi na ravni teksta. Avtorica je, med drugim, obravnavala partnersko-kolaborativno umetniško ustvarjanje, neponovljivost performansa in raziskovala relacije med osebnim in političnim, določenim in naključnim.
V okviru predavanja smo si ogledali 14-minutno projekcijo dokumentarnega filmskega zapisa performansa Expansion in Space (z dovoljenjem avtorice in The Netherlands Media Art Institute).

Dunja Kukovec (r. 1975) je umetnostna zgodovinarka in kuratorka ter programska voditeljica festivala Mesto žensk.

MIKLAVŽ KOMELJ: DIPTIH FEDERICA DA MONTEFELTRO IN BATISTE SFORZA
(Piero della Francesca, ok. 1472)
Galerija Škuc, Ljubljana: ponedeljek, 1. 12. 2008 ob 19. uri
Galerija sodobne umetnosti Celje: torek, 2. 12. 2008 ob 18. uri
V tem predavanju bo ob Pierovem diptihu zastavljeno vprašanje, kaj pomeni vpis časa v sliko na ravni samih slikarskih postopkov. Piero della Francesca je običajno opisovan kot slikar brezčasnosti par excellence - toda ali ni ta "brezčasnost" predvsem učinek časovnih napetosti, ki so v prostoru slike vzpostavljene s subtilnimi slikarskimi sredstvi, s katerimi slikar zarisuje mejo med življenjem in smrtjo?

Miklavž Komelj (r. 1973) je pesnik, po izobrazbi pa doktor umetnostne zgodovine.

JOŽE BARŠI: TURIST
(Janja Žvegelj, 1996)
Galerija Škuc, Ljubljana: ponedeljek, 8. 12. 2008 ob 19. uri
Galerija sodobne umetnosti Celje: torek, 9. 12. 2008 ob 18. uri
Janja Žvegelj je leta 2000 odklonila povabilo na Manifesto v Ljubljani, takoj zatem pa tudi prenehala delovati kot umetnica. Med njenimi publiciranimi deli najdemo Atelje (Galerija Kapelica, 1995) ali pa Squash (Galerija ŠKUC, 1998), mnogo redkeje ali pa tako rekoč nikjer ne najdemo zapisov o delu Turist (Tolminska knjižnica, 1996) ali Please Talk to Me (Limerick, Irska, 1999). Janja Žvegelj je sicer v izjemno kratki karieri naredila nekaj del, ki so ostala, seveda ne kot fizična dela, pač pa kot dela, o katerih še vedno razmišljamo, kar je dokaz, da imajo ta dela še vedno neko moč, da še vedno delujejo. Turist je umetniško delo, ki je med manj znanimi, obenem pa zaradi svoje strukture omogoča ponovne razmisleke na relacijah umetnik, umetnostno delo, gledalec.

Jože Barši (1955) je po izobrazbi univ. dipl. ing. arhitekture in akademski kipar, zaposlen pa je kot redni profesor na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani.

Vstop prost!

TOMAŽ BREJC: RDEČI REVIRJI
(Irwin, 1987)
Galerija sodobne umetnosti Celje: torek, 25. 9. 2007 ob 19. uri
Galerija Škuc, Ljubljana: sreda, 26. 9. 2007 ob 19. uri
Irwini so leta 1987 dokončali veliko sliko z naslovom Rdeči revirji (350x420x40 cm), ki s pomočjo socrealistične grafike, premoga, krvi in zlata komemorira zgodovino in delo, umetnost in totalitarizem v osupljivem, nasilnem spoju 'ideologije in estetskega učinka'. V predavanju je Brejc analiziral njeno predzgodovino , lokalne vire in ikonografijo, družbene učinke, kolektivni recepcijski model in njen kultni status. Posebno pozornost je posvetil 'slovenskim motivom' v njihovi laibachovski fazi, ki se izteče v veliki niz slik Slovenske Atene (1983-1987). Rdeče revirje obravnava kot 'original', kot izvirno umetnino, onkraj utečenih postmodernističnih šablon (apropriacije, simulakri, recikliranje, nomadizem, ipd.).

Slika je na ogled v avli prvega nadstropja Pravne fakultete v Ljubljani.

Dr. Tomaž Brejc, umetnostni zgodovinar, kritik in predavatelj je v našem prostoru že legenda in njegovih navdušujočih predavanj na ALU so se udeleževale cele generacije študentov, ki so ga prihajali poslušat tudi z drugih fakultet. V svojih knjigah poglobljeno in natančno in obravnava likovna dela ter ostaja zadržan do sodobnih umetniških praks.

BOJAN GORENEC: KREMASTER 1-5
(Matthew Barney, 1994-2002)
Galerija sodobne umetnosti Celje: četrtek, 15. 11. 2007 ob 19. uri
Galerija Škuc, Ljubljana: sreda, 28. 11. 2007 ob 19. uri
Gorenec je analiziral določene vidike dela The Cremaster Cycle ameriškega umetnika Matthewa Barneya, ki situacijo v sodobni situaciji umetnosti, ko kontekst preplavlja in potiska avtonomijo posamičnega dela, prevrne na glavo tako, da posamična dela (slike, kipe, ready-made, performanse itd.) kooptira v večjo celoto 'razširjenega' dela. S tem omogoči posamičnim delom/kosom, da po eni strani v celoti zaživijo, po drugi strani pa so vpeti v širši kontekst, ki ga vzpostavlja razstava / postavitev / dogajanje in kaže na možnost preseganja tako avtonomije dela kot gole projektnosti. Ob tem se je Gorenec dotaknil vprašanj kot so končnost - nedokončnost, končanost - odprtost, zaprto delo - odprto delo, ekonomija dela in drugih tem, ki so izšle iz analize. Skušal je pokazati na vzporednice, ki obstajajo v sodobni slovenski umetnosti in ki jo določajo kot specifično produkcijo v okviru celote vizualnih umetnosti.

> gl. tudi projekt Bojana Gorenca Kapitan in mornar

Slikar Bojan Gorenec je izreden analitik in poglobljen preučevalec in ustvarjalec umetniških del. Njegovi prevodi Maleviča in Pleyneta, na primer, so v 80-ih vplivali na spremembo odnosa do obravnavanja umetniških del in na razumevanje umetnikove vloge. Pri predavanju o ciklu Cremaster bo izhajal tudi iz lastne izkušnje poučevanja slikarstva na ALU.

Program pripravljajo Alenka Gregorič, Alenka Pirman, Jani Pirnat in Nevenka Šivavec.
Za pomoč se zahvaljujemo Alenki Domjan in Jošku Pajerju.

> in english